otrok v meni (7)

vikend je bil zanimiv.
še posebej sem se prerodil na sobotni večer.
zaigral sem v dveh predstavah baletne pravljice o sneguljčici.
že na vajah me je prevzela izvrstna glasbena podlaga skladatelja kruna cipcija.
izjemna partitura, ki je bila v letu 1969 celo zadnje delo tega odličnega slovenskega skladatelja, preden se je podal v redaktorske vode, me je spomnila na moj, v devetdesetih letih umrli, hobi, ki se je sestal iz produkcije in priredb lahkotne klasične glasbe pod vplivom tako velikih skladateljev, kakršna sta denimo basil poledouris in karl orff.
nekaj moje produkcije 1995-99 je moč najti tudi na myspace pod crux ansata music production.
nazaj k baletni predstavi.
še enkrat več se je zgodilo, da sem se prepričal v profesionalen pristop vodij baletne šole stevens (organizacija, režija, koreografija, scenografija, kostumografija), še posebej pa ni manjkalo učinkovitega dela z otroki, saj je bila večina nastopajočih baletnikov mladoletnih, starih nekje med desetimi in petnajstimi leti.
smetana pa so vseeno bili starejši nastopajoči baletniki, ki so šteli od osemnajst do dvaindvajset, triindvajset, štiriindvajset let?
na tem mestu bi pohvalil predvsem izjemno nadarjena živo droljc in igorja čupkovića, ki plešeta vidne vloge tudi v ljubljanski operi.
nikoli mi ni bilo nerodno, da sem bil starejši celo od te skupine, saj je bila v baletni predstavi moja vloga edina dramska (talent (kot mojo nerodnost na deskah ocenjujejo nekateri profesionalci) sem odkril šele pred kakšnim letom).
nastopal sem kot gost.
in točno vem zakaj.
ne da bi se hvalil, toda kmalu, že na vajah, sem opazil, da sem magnet za najmlajše sodelujoče v predstavi.
s svojo fizično pojavo in nekakšnim piratskim videzom sem gotovo podrl tabuje tistih mladih fantov v občinstvu, ki oklevajo pri vpisu v baletne ali gledališke skupine.
klasični performans je še vedno v številčni premoči in domeni žensk.
tako je vse od takrat, ko dečki postanejo fantje in deklice punce.
pred predstavama sta nastopili dve otroški skupini najmlajših, to so bili otroci, ki komaj hodijo v šolo.
vsa ta živahnost in prekipevanje življenja sta v meni obrodila občutek zelo dobre volje, ki sem ga dolgo pogrešal.
občinstvo, ki je bilo pretežno sestavljeno iz celih družin, je navdušeno ploskalo in skandiralo imena svojih mladih znancev, prijateljev, sorodnikov.
po predstavah je bila na sporedu pogostitev.
s kolegi smo še nekaj časa kramljali, nato pa smo se razkropili v vse smeri.
z renato sva šla na metelkovo in v orto bar, kjer se je kmalu trlo ironmaidenovcev.
med koncertom me je klical pingo in dejal, da ne zamujam veliko (tudi, če ne bi imel predstave, se koncerta ne bi udeležil, saj sem si fante leta 2000 ogledal v izoli), češ da je na koncertu preveč šminkerjev.
že pred tem sem bil, kljub temu, da sem bil nekoliko utrujen od čakanja med dejanji v predstavi, zelo dobre volje.
neprestano se mi je v glavi vrtela cipcijeva glasba, ki je ponazarjala prihod in veselje palčkov ob sneguljčici.
povsem preprosta melodija, ki jo še zdaj, tukaj, danes, nehote požvižgavam.
gotovo imate podobne izkušnje in ste se že zalotili, kako povsem nezavedno momljate ali pa žvižgate melodijo, ki ste jo slišali na nekem popularnem mediju, pa vam morda ta melodija niti ni všeč, da bi jo zavestno podpirali.
razpoložen sem bil in ni mi bilo žal, da sem se renati pustil pregovoriti, da sva se z metle, ko se je zaključil nekakšen poetično glasbeni performans v gromki, sprehodila v vedno bolj metroseksualen orto.
otroci so poskrbeli, da sem našel otroka v sebi.
in poiskal sem ga v glasbi, ki sem jo takrat poslušal.
popularen heavy metal.
tako malo je potrebno, da se počutim mlajšega.
morda bi moral delati z otroki.
jih usmerjati in s svojo kontraverzno pojavo povzročati njihovo pravilno odločanje, ko pride do prvih primerov kritičnega mišljenja.
odvisneži nastajajo zaradi nepravilne transformacije otroka v mladostnika (starši in pedagogi so preveč pozitivni, kar mladostniki z lahkoto preberejo in še raje preizkušajo meje kot sicer), nato pa takšni ljudje svoje življenje preživijo v premeščanju škodljivih odvisnosti na družbeno priznane in koristne ali celo zdrave.

Objava: deuce  | 04.06.07 / 03:37

Skupna ocena: [5 glasov, 1319 ogledov]