Ati (17)

Bil je peklensko vroč petek, 15.6.2007. Napisala sem še zadnji odgovor na Majin blog, potem pa odšla k atiju. Spal je. Še vedno. Umila sem ga in obrila, ter odnesla stvari nazaj v kopalnico. Ko sem prišla nazaj k atiju je bila smrtna tišina. Nobenega hropenja med dihanjem, nič. Pogledam atija, ki je postajal rumen v obraz. Takrat stopi v sobo mama in vpraša: "Je kaj novega?". Jaz: "Ja, umrl je.". Pokličem brata in mu povem. Ravno je bil v bolnici. Šel je po nova zdravila za atija. Hitro prideta z ženo domov. Prvič v življenju ga vidim objokanega. Mama se spet čustveno zruši, zato jo dedek odpelje na vikend. Pride rešilec in zdravnik opravi mrtvogled. Spet slišim tisti prekleti piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. Tako, kot pred desetimi meseci. Čas smrti: 11.30. Ob istem času, so ga pred desetimi meseci oživljali. Zdaj smo mu pa pustili,da je šel. Šel je v svet brez bolečin, ki jih je prenašal 10 mesecev. Čeprav ne bo več fizično ob meni, bo pa vedno v mojem srcu. Priznam, želela sem si, da bi bil na moji podelitvi diplome. Da bi bil tako ponosen, kot je bil na brata. Želela sem si, da bi se lahko igral z vnuki, ki si jih je zelo želel. Vedno mi je stal ob strani in verjel vame. Pogrešam ga. Dnevi so tako prekleto dolgi.
V sredo me čaka najhujša stvar v žiivljenju. Posloviti se bom morala od očeta. Od nekoga, ki je bil ob meni vse življenje. V sredo, zadnji dan, ko je še bil pri zavesti in je še lahko kolikor toliko govoril, me je objel, mi dal poljub in rekel: "Moja.". Vedel je, da se bliža konec. Od vsakega se je hotel posloviti. Tista sreda je bila tako nabita s čustvi. Mama je ves čas, ko je bil ati še zdrav, govorila, da naj začne živeti bolj zdravo, da noče bit pri 50-ih vdova. Zdaj je stara 48. Prejšnjo soboto je bil ati priča na bratovi poroki, zdaj ga pa več ni med nami.
Nekateri živijo večno in vem, da v srcu mnogih, bo tudi on živel večno.
Ati, upam, da je življenje na drugem svetu lepše, kot si ga imel tukaj teh 10 mesecev. Vedno te bom imela rada in vedno boš moj ati.

Pa prosim, ne mi izrekat sožalj. Še preveč boli.

Objava: piercika  | 17.06.07 / 09:01

Skupna ocena: [0 glasov, 1356 ogledov]