preveč radovedni delodajalci (3)

Najbrž niste opazili, ampak zadnje čase se huronsko zabavam z iskanjem nove službe. Ne, tega sploh ne mislim ironično; res se muzam, krohočem, prijemljem za glavo, tolčem po mizi, vzdihujem in se na vse pretege fino imam! Namreč: takih bedarij kot jih stresajo slovenski delodajalci, pa res ne slišiš vsak dan. Ali mesec. Morda celo samo enkrat na leto. Z vami bi rad delil eno od smešnejših prigod, ki pa -- vsaj jaz tako mislim -- precej dobro odraža trenutno stanje duha v naši ljubi kokoški.

Ne tako dolgo nazaj me je neko srednje veliko in (najbrž?) dobro stoječe slovensko podjetje, ki ga pa tu ne bom imenoval, povabilo na razgovor kot potencialnega kandidata za eno od razpisanih delovnih mest. Ne spomnim se več natanko, kako so me našli; najbrž jim je bil všeč moj življenjepis. V spremnem imejlu so zapisali še, da bi jim močno olajšal delo, ako bi izpolnil priloženi vprašalnik. "Ma ni problema, tistih par minut si bom pa že vzel za kadrovsko," sem si zamrmral v brk in hitel odpirati priložene (M$ Wordove, jasno) dokumente. Par začetnih vprašanj je bilo povsem administrativne narave, toda glej ga zlomka, kaj vse so od mene hoteli vedeti v nadaljevanju!

Naprošamo Vas, da obkrožite pravilen odgovor: ste alkoholik, kaznjenec, drogeraš, nemara celo homoseksualec? Kadite konpoljo? Kakšne veroizpovedi ste? Ste morda ateist? Kako dojemate avtoriteto? Imate težave s policaji in zakonom na splošno? Saj res, kakšna sta vaša mati in oče? Ju sploh poznate, če smo že pri tem? Kako bi opisali svoj življenski stil? Ali mislite tekom dela pri nas zanositi? Načrtujete družino? Bi vas motilo, če bi v službi zraven vas sedela ena od zgoraj navedenih oseb? Ali pa, če bi vaše obličje tekom delovnega časa nonstop snemali? Ste pripravljeni sprejeti naloge, ki z vašim delovnim mestom niso neposredno povezane? Kaj pa vaše politično prepričanje? Sodelujete v kaki stranki, društvu, odboru? Ste prostovoljni gasilec? Imate dopolnilno obrt? Navedite vse vaše konjičke! In še in še in še... kar niso se ustavili. Če jih od drugega vprašanja dalje nisem več mogel jemati resno, sem se pri petem začel hihitati, nekje na polovici vprašalnika pa me je zagrabila groza.

Nočem se spraševati, kako lahko tako nonšalantno ignorirajo črko zakona in sprašujejo stvari, ki jih nimajo kaj brigati. So pač v takem položaju, da si to lahko privoščijo. Odgovore jim konec koncev pošiljaš "prostovoljno"; če si brezposeln, obupan in še brez denarja za povrh, boš pač zamižal na obe oči, požrl vse to sranje, napisal noter všečno vsebino in upal, da te bodo vzeli v službo. Dobili bodo točno to, kar so hoteli: ubogljivega in upogljivega človeka. Toda... Si res želiš priti v bližino ljudi, ki so kolektivno izsrali zgoraj omenjeni umotvor? Pravim kolektivno, ker dvomim, da je toliko govna moglo priti iz ene same luknje.

Pustimo kadrovski egotrip sedaj ob strani in raje razmislimo, kaj nam to pove o družbi na splošno? Smo res že prišli tako daleč, da smo Cankarjev "narod si bo pisal sodbo sam" zamenjali z Mrkaićevo parolo "kapital si bo pisal sodbo sam"? A delodajalce v Sloveniji sploh še kdo drži na vajetih? No, kje je sedaj varuh človekovih pravic? Ali varuhinja, karkoli že pač imamo... Predsednik države, vi kot najvišja inštanca v državi, snemite tisti svoj bršljan z glave in udarite po mizi! Naredite red! TAKOJ!

Vprašalnik preberem do konca in zapadem v neko tako čudno apatijo. Prižgem teve in ravno ulovim večerna poročila, v katerih kažejo vladajočo politično garnituro, kako nekaj nazdravlja, proslavlja ter sama sebe treplja po rami z visoko gospodarsko rastjo tekom svojega mandata. Kurc vas gleda, z mojim perjem se že ne boste kitili. Zaštartam svoj (odprtokodni) mejl klient in nakucam sledeče: "Spoštovani, z zanimanjem sem preučil vse vaše vprašalnike. Žal vas moram obvestiti, da niste primeren delodajalec zame."

PS: razpisano delovno mesto je bilo "sistemski administrator".

Objava: frak  | 19.06.07 / 10:20

Skupna ocena: [2 glasov, 919 ogledov]