|
Kmalu bo noč. Spet sem zavozila še en dan. Zjutraj kava, malo grozdja. Potem beljakovinski puding. Nato grem gledat slike na xango in na moj najljubši forum, FTK. Samo tam, nekje so še normalne punce, ki razumejo da si normalen, če v celem dnevu lahko poješ samo eno pomarančo in dva prepečenca. Tam te nagradijo z aplavzem, z vzpodbudo. Drugim poveš koliko in kaj si pojedel, se križajo in te želijo pitat s čipsom in smokijem, vabijo te v McDonalds. Debelinke, ki nimajo pojma, da je življenje samo eno in da je življenje pravzaprav trpljenje.
One ga ne poznajo, tega trpljenja ki je hkrati zmaga, ki jo čutiš samo ti. Zraven tebe nekdo je krof. Od začetka se ti zdi, da bi lahko požrl krof in še osebo, ki ga je. Potem se spomniš na svoje poslanstvo. Hehe, jaz bom suha ti pa ne. Jaz bom lahko oblekla, kar bom hotela, ti pa ne. Hehe, kar papcaj svoj krof. In greš in ji s priliznjenim nasmeškom kupiš ne marmeladnega, ampak čokoladnega, tistega z vaniljevim pudingom, z več maščobe in z več kalorijami.
Kosti na bokih. Malo se že poznajo, moram spet slikat, da jih bom primerjala s tistimi slikami iz prejšnjega meseca. Prava mis pujsa sem. Pogledam slike punce, ki je ponosno slikala svoje ozke boke. Jaz takih ne bom nikoli imela, po mami imam široke. Nikoli ne bom imela ozkih bokov. Lahko pa imam kosti na bokih tako vidne kot jih ima tistale tam, njena prijateljica na sliki.
Jutri bom pojedla manj kot danes. In več kadila, nikotin raztaplja maščobe hehe. Moje skrivno sredstvo, da ostanem vsaj normalno suha. Pojedla bom tudi jogurt, lahki navadni. Skoraj brez kalorij. OK, koga slepim? Ampak vseeno bolje navadni kot sadni.
Danes mi je oče zaskrbljeno rekel, da imam luknje v licih. Zažarela sem kot svetilka in letela v kopalnico gledat, če res. Nisem videla ničesar in še nadrla sem ga, kaj se laže. Zmignil je z rameni in se dalje basal s kosilom. Spet sem kuhala jaz, izjemno rada kuham. Zraven ponavadi še plešem, da grejo kalorije bolj dol, da gre mast z mene. Vsi so veseli, da kuham. Jaz pa tudi, ker lahko rečem, da sem sita, ko pride kosilo na mizo. Saj veste, da je treba pokušat zadeve medtem ko se kuhajo.
Zvečer grem v kopalnico. Stehtam se, kot vsak večer. Stresem se od groze, kajti tehtnica kaže pol kile več od včeraj. Kako je to mogoče? Seveda, tisti čokoladni šejk danes popoldne. Zakaj ga nisem šla še pravi čas dat ven iz sebe? Jutri bom že imela podbradek, zagotovo.
Stopim pod tuš in nemočno ogledujem svoj špeh. Odrezala bi si ga stran, če bi le lahko.
Pred posteljo naredim še nekaj trebušnjakov, za vsaj bolj raven vamp. Skozi okno na hitro še enega skadim, spijem kozarec vode in utonem v nem spanec brez sanj, a z mislimi, da bo jutri morda boljše.
Objava:
Staša_Macchiatto  |
27.07.07 / 22:30
Skupna ocena:
  [2 glasov, 1087 ogledov]
|
Poizvedba v teku...
kdo sem
dnevnik
Komentarji
Komentiranje je omogočeno samo prijavljenim uporabnikom ali ni omogočeno
pošlji mi sporočilo
Sam sem rekel, kurac, dost je tega. Kvaliteta nad kvantiteto. Pač nisem debel, nisem suh toliko da bi mi lahko prešteli rebra, a jem odlično hrano in po vrhu še uživam v tenisu in kolesarjenju.
Grem raje 2 ure tenisa igrat kot pa, da jem samo pomarančo in prepečenec.
Pojedla sem za zajtrk belo kavo brez cukra in za kosilo prepečenec s kakim lahkim namazom. Enga! Če sem bla pridna, sem si privoščila dva.
Misliš, da sem shujšala? Dva tedna so mi ble hlače prevelike, ker je šla vsa voda iz telesa. Maščoba je ostala ;).
Samo zdaj pa res tega ne počnem več. Resnično.
Da bi preživela z enim prepečencem in pomarančo na dan?
Nevem kje ti aplavzirajo, ker s tako prehrano boš ali pristala v bolnici in te bojo hranili po sondi ali pa se boš nekega dne odločila pojesti dejanski obrok in se boš zredila za celo kilo. (poglej svoj šejk čokoladni) :0
Po hitrem postopku v življenju ne gre nič. Ne z denarjem, ne s hujšanjem :].
Jojmene sunny, sej si pametna, no. Kaj delaš to brezveze.
Upam, da si vidla kje mojo fotko, da se prepričaš o moji "debelosti", kljub vsakodnevnemu čokoladnemu zavitku ups, krofu.
*in potem naj si še kdo drzne reči, da ves ta Ameriški kulturni kolonializem nima negativnega vpliva na človeka. Vse te preklete plakate, TV filme, reklame in revije bi morali najstrožje prepovedati, vsakogar ki pa jih forsira pa brez milosti takoj podvreči kazenskim postopkom.*
se pa tudi sam najdem v napisanem... sam zanekrat mi še kar ratuje normalno jest kljub temu da se za vsako "pregreho" ful zasekiram pol... mam pa tud dneve ko bi pojedu vse kar vidim pred sabo... pol pa valda peče vest in sem na dieti do naslednjega napada "lakote"... samo se potem na dolgi rok vse izravna, ne vem pa, kolk je to kej zdravo... mam pa v prihodnosti namen narest velike spremembe v svoji prehrani in upam da mi uspe... bistveno je, da ne dovoliš čustvom, da diktirajo, kako se prehranjuješ
Ko sprejmeš sebe s tistim špehom in vsem sotalim vred, potem je hujšanje najmanjši problem, pa ni treba pojest sdamo prepečenec in pomarančo, ješ lahko normalno ampak zlo male porcije.
Zdaj pa nevem, al so me vsi vasi komentarji zmedli - da je le mogoce resnicno?
Ce je, se mi v prvi vrsti zelo zelo zelo smilis :( (ampak konec koncev to sama delas iz sebe...)
Tko da...Trudm se jest normalno in met cim manj napadov, o seb skušam mislt pozitivno, itd.
Kdor hoce, bo verjel...Kdor ne, pac ne. Res je recimo, da sodelujem na tistem forumu, ni pa res da sem v celem dnevu pojedla dva prepecenca in eno pomaranco -vsaj ne takrat, ko sem to pisala (ja sej vem, da to ne spremeni dejstva..ampak ravn to hocm povedat ane..da je to BILO).
Jemljite ta zapis kot en zapis v dnevnik pac.