Pogrešam te (10)

Že dva meseca te nisem videla. Tako tiho si odšel. Si se sploh zavedal kaj bo prinesel tvoj odhod? Si se zavedal, da se mi bo v sekundi porušil svet. In ruševine je težko pobirati. Sama ležim nekje pod njimi. Še vedno se kopljem ven. Ven iz vseh lepih in manj lepih spominov, ven iz žalosti, iz samote. Vendar še vedno ne vidim dnevne svetlobe. Koliko ruševin je še nad menoj? Kako dolgo bo to trajalo?
Ta naveza med nama bo ostala večno. Spomin nate, ki me trga. Vedno si mi stal ob strani, me podpiral, mi marsikaj oprostil. Zdaj sem pa izgubljena. Kot majhna pikica na Zemlji. Najraje bi se skrila v kot in se razjokala. Toda ne morem. Izjokala sem že vse solze. Zakaj te vse te solze, vsi trenutki,ko mislim nate, vse besede ne pripeljejo nazaj? Zakaj ne moremo biti več sprečna družina, takšna, kot smo bili pred dobrim letom?
Miss you, dad. :(

Objava: piercika  | 16.08.07 / 11:08

Skupna ocena: [2 glasov, 1225 ogledov]