kolaps (10)

Relativno lepo jutro. Realno ne vem kaksno, predpostavljam, da je bilo lepo, da je bilo tako kot vsa ostala. Najlepsa pa so tista, katera lahko prespim, jih ne dozivljam in niti ne vem, da so kdaj bila.
Nisem "jutranji" clovek in pojma nimam kaj te ljudje pocno. Dobro, spijem kavico to traja pol urice oziroma je trajalo, sedaj rabim zgolj deset minut, ker ne kadim poleg. S preostankom casa nimam kaj poceti, prelagam se iz kuhinje v dnevno, postorim kaksne malenkosti nato prestavljam kanale na televizorju v upanju, da program pritegne mojo pozornost. Zavidam ljudem, ki imajo premalo casa in cenijo to jutranjo lenobnost.
Jaz zadnje case tako ne pocnem nic drugega, kot, da lezim enkrat v postelji, enkrat na kavcu. Ko se navelicam lezanja iscem najudobnejsi pol-sedeci polozaj. Vsaka manjsa aktivnost se mi mascuje z mocnimi krci v spodnjem delu trebuha. Negotovost ubija. Na vsake toliko dobim paranoicni obcutek, da krvavim, le s tezavo se dvignem s kavca in odhitim preverjat v kopalnico. Ce so obcutja pogostejsa preverim kar tam, da se ne matram preveckrat dnevno.
Zadnja dva dneva se borim se s pekocim obcutkom pri uriniranju, moj jutranji urin pa je opecnate barve. To jutro ne zmorem vec, pece tudi, ko ne lulam. To jutro je seveda sobota, na urgenco moram. Tam bom ob tako rednih obiskuh kmalu prijateljevala z usluzbenci. Sram me je ze, a kaj morem. Uroinfekt ima lahko usodne posledice za prihajajoce detece. Se najmanj kar se lahko zgodi je spontan splav, lahko povzroci razne anomalije na plodu.
Zdravnik na urgenci pravi, da so moje ledvice preobremenjene in imam zaradi tega tezave. Da je nosecnost napor za organizem in ker imam dolgoletne tezave z ledvicami, te najtezje prenasajo obremenitev. Antibiotikov mi ne more predpisati kajti lahko povzrocijo skodo. Rekel je naj grem lepo domov, pijem veliko vode in cimprej do ginekologa. Z dolgim nosom sem odsla iz ordinacije. Pomagam si sama kolikor vem in znam, bolecine pa so cedalje neznosnejse, tako psihicne kot fizicne.
Lazje prenasam fizicne, te vem, da bodo minile. Psihicno pa sem cedalje bolj na tleh, vsakega jutrijsnega dne se bojim. Bojim na stranisce, da ne bom nasla kaj, kar mi ne bo vsec.
Prvic v zivljenju me je konstantno strah, pripravljena sem na najslabse upati pa niti ne upam vec. Niti ne vem kateremu zdravniku zaupati, saj so njihova mnenja precej razlicna. Nekateri pravijo, da je treba uroinfekte takoj zdravti, drugi pa, da antibiotiki skodujejo plodu. Komu naj da zenska prednost, lastnemu zdravju ali zdravju nerojenega otroka in ali ni to dvoje med seboj povezano?

Objava: loonie` | 20.08.07 / 12:09

Skupna ocena: [2 glasov, 1340 ogledov]