osebni stik (6)

...drugi naslov pa bi lahko dala WITH OR WITHOUT YOU!

tole bo, si želim da, moj zadnji dnevnik in upam, da me ne premami kdaj ponovno. ;)

kar nekaj časa že ne tipkam po poljubu in tudi danes me ni sem prinesla neka izrazita potreba po sodelovanju na spletu in komunikaciji, kot sem jo, žal neuspešno, vedno znova želela zadovoljevati prav tu.

Ugotovila sem, da sem si vselej delala neke utvare in tudi, da če sem tu, nimam od življenja prav nič več, kot če me ni.

Bili so časi, ko sem nekako hrepenela po tem, da spoznam nekaj ljudi, ki so se mi zdeli fajn, ampak nikjer ne piše, da so v resnici tako fajn, kot sem jih sama rada kovala v zvezde.

Če sem tu, ko rabim stik in pogovor ali če me ni tu, mi ostane enako - torej skoraj nič od vsega mojega tu puščenega časa.

Sama sem zelo odprta in iskrena in s srce pri stvari, četudi na spletu samo. Ljudi hitro vzljubim. Želim jih spoznati in na nek sam-svoj način, kakor pokaže obojestranski interes, obdržati v svojem življenju.

Ampak če jaz verjamem, da bom v RL nadaljevala od tu, kjer sem ostala na forumu se motim.

tu je ogromno ovir, premalo iskrenosti in veliko razočaranj, ki jih posamezni uporabniki doživljajo, ko skušajo virtualni stik pretvoriti v dejanskega v realnosti.

Tam lahko začnem znova, ampak ni mi do tega.

Preveč sebe sem pustila tu in doživela premalo odzova, kot bi si v resnici rada želela.

In ne potrebujem tega. Zakaj? ker sem precej komunikativna oseba in sicer v realnosti nimam težav navezovati nove stike, moja napaka pa je ravno v tem, da ko ta osebni stik potrebujem, grem na poljub pisati in povedati marsikaj o sebi v pričakovanju da bom doživela nek realnosti podoben odziv.

Meni se je letos obrnilo drugače kot sem pričakovala in kar pošteno se bom spokala v življenje.Tega se sedaj, ko sem se sprijaznila, da v prihajajočem študijskem letu ne bo šlo po načrtih, kot sem si zadala, veselim in pozdravljam vse nove spremembe.

Predvsem pa občutek koristnosti, produktivnosti ter dejanskega uspeha pri delu z ljudmi.
Želim si tisto službo za kaktero sem oddala prošnjo. Oddala sem še nekaj prošenj, a upam na tisto res pravo, ki sem si jo vzela k srcu že sedaj.

IN vem, to leto se bom postavila na noge.

Hvaležna sem vam soforumašem, ker ste mi pomagali zapolniti tisti moj čas, ki mi je ostajal v letu, ko sem se iz bolnega spravljala k zdravemu in bila na neki bolniški ter skušala dati od sebe več kot mi je v resnici uspelo.

Vesela sem, ker sem vam lahko toliko povedala o sebi in ste me mnogi bili pripravljeni brati in mi odpisati. To sem očitno res rabila.

Prav tako je bil ta forum zame izrednega pomena, da sem lahko dajala iz sebe, v času moje epizode psihoze. Odigral je svojo vlogo.

Ker pa ne verjamem, da si od njega lahko dejansko obetam tisto, kar sem si vedno želela - določen konkreten oseben stik in kvaliteten iskren odnos, se tule nekako poslavljam in vam žwlim vsem veliko sreče in uspeha pri spopadanju z vsem o čemere ste kdaj pisali.

Sama bom skušala svoje dejanske (žal) monologe preseliti nazaj v svoje dnevnike, stike pa bom iskala v RL, saj to zmorem in tako tudi najbolje znam.

Ob tej priliki bi se rada ponovno opravičila vsem, ki jih je moje pisanje kakorkoli kdaj prizadelo in spravilo v slabo voljo.

Vsem, ki pa smo se celo spoznali in navezali kak stik, pa sporočam, da bom morda na vsake toliko prebrala pm, v kolikor ga dobim in odgovorila na vse, pri čmer vam lahko pomagam. In če me želite kdaj videti, me prosim raje kontaktirajte na moj telefon, ne več po forumu.

V veselje mi je bilo spoznati anonimneža, theBilla in ministra in še koga. V veselje mi je bil vsak iskren in pristen stik.

in žal mi je, ker sem bila na trenutke preveč navdušena in pričakovala več od koga, kjer pa dejansko ni prišlo do željenega dialoga.

Takole po netu enostavno ne znesejo zadeve. In pristop je dčael drugačen od mojega osebnega pristopa, ki je skoraj enak dejanskemu v RL-fu.

Pa še to: na momente se spominjam mojega načina do določene dotične osebe, kateri še posebaj dolgujem in dajem (zopet virtualno) svoje opravičilo.
Zgodilo se je (žal tudi z moje strani) namesto, da bi odkrito rekla: zdiš se mi zelo ok in te, kolikor sem te uspela razumeti in takole spoznati, cenim, da sem naredila vse drugo s čimer sem prej kot svoje dejankso razumevanje in odnos pokazala temu nasprotno vedenje in se zaradi lastne zadrege vedla neustrezno, ignorantsko do tujih relevanc in brezosebno. Izpadala sem kot vsi in na način kot večina vzpostavlja svoj odnos tu gor, pa v resnici nisem želela in nisem čutila tako. Za to se opravičujem.

In sem vesela...ker grem naprej...rahlo še labilna, ampak drugačna kot sem bila prej.

Moja zasvojenost, predvsem pa pričakovanja in želje v povezavi z virtualnimi stiki, so prešle.

Vse dobro vam želim! Bili ste mi na momente pomembnejši kot ste morda želeli biti. In čas je da to spremenim, ane ;)

Lp!


Maja

Objava: majch  | 12.09.07 / 17:16

Skupna ocena: [2 glasov, 1248 ogledov]