Priznam… (13)

Že dolgo časa si nadvse želim napisati in objaviti svoj prispevek, svoj sestavek, tukaj na Poljubovem dnevniku. Naravnost hlepim po tem. Pa vendar ne zato, ker bi hotela dejansko kaj napisati, pač pa zato, ker želim ugajati, ker želim fascinirati. Pa vendar – koga?
Priznam, tekmujem z vami. Želim biti boljša od vas. Ego je lačen, hlepi po slastnih grižljajih občudovanja, priznanja, pozornosti in hvale. Bog ne daj kritike. Ta ga strada, boli, črviči, ah kako močno ga muči. Nagonsko se ji upira, laže, išče izgovore, se izvija. Kljubuje strahu pred njo. In v končni fazi tudi ničesar ne napiše. Kakšen revež!! Iluzorno poveličuje dvojico piscev na tem forumu, in ker misli, da sam nikoli ne bo sposoben pisanja na taksnem nivoju, raje vztrajno molči in se skriva. Posmehuje se ostalim, da lahko sam pred sabo žari. Vem, da bo videti smešno, saj gre za moj ego, a moram reči, da je bebec.
Da priznam, kriva sem. Tekmovalna sem, neprivoščljiva sem, ljubosumna sem. A priznanje osvobaja. Zavedanje svojega ega in s tem posledično svojih napak prav tako. Čutim, kako srečna postajam, kako me polni energija ljubezni do sebe in do vas, do vseh piscev. Čutim, da vas neizmerno spostujem (to nikakor ne pomeni, da se tudi strinjam z vsem, kar napišete). V tem trenutku sem srečna. To bo moj prvi prispevek, ki ga bom objavila, ne da bi ob njem razmišljala, kaj si boste vi mislili.

Vsakemu, ki si je vzel trenutek svojega časa, zato da je prebral moj sestavek, se iskreno zahvaljujem.

Lep pozdrav in lep dan vsem.

Objava: Brinette  | 20.09.07 / 12:56

Skupna ocena: [9 glasov, 17032 ogledov]