Should I let her go??? (4)

...Praznine včasih rastejo in doživijo transformacijo. V bolečino. In ta raste še hitreje. Vsaj pri meni. Ker jo sama zalivam, hranim in negujem. Podzavestno ji dajem vedeti, da bo pri meni vedno našla spodbudno besedo o zaželenosti. Zadnje čase sva prijateljici, partnerki, sostanovalki. Kakšno leto bo od tega, odkar je potrkala. In kar ostala. Ne plačuje najemnine. Ker sem čisto preveč prijazna do nje. Morala bi ji postaviti ultimat. Pa ji ga ne morem, mogoče celo nočem. Ker mi samo še njena prisotnost daje občutek, da čutim. Da od mene ni ostala le še lupina. Da sem pod kožo že vedno krvava.
Včasih je do mene skrajno nesramna. Njeno ravnanje pripelje celo do fizičnih bolečin, kljub temu, da se mojega telesa še ni dotaknila. Pa vendar. Kot da bi nad mano izvajala woo-doo. Ko počne to, je obupno. Kljub temu, da ni fizično ob meni, mi daje občutek, da me stiska za vrat. Ker ne morem dihati. Imam občutek, da hoče iz mene iztrgati najprej pljuča, potem ledvice in vso črevesje. Ampak to ni najhujše. Najhujši je občutek, ki ga povzroča, ko se dotika moje kože. Ne vem, kaj počne. Skelenje je tako močno, da bi odprla zadrgo in slekla to gorečo stvar. Zadnjič sem tekla na dež, da bi skelenje prenehalo. Pa mi je skozi okno zakričala, da bom kvečjemu staknila prehlad. Vem, da je močnejša v tej vezi. Najbrž zaradi tega, ker ji jaz ne nudim ničesar-razen bivališča. In ona ve, da mi materialne dobrine ne pomenijo kaj dosti. S tega vidika mi ona daje veliko več. Vsake toliko časa se odločim, da bom našla njeno šibko točko. A si že naslednji trenutek premislim. Ker sem navajena nanjo, na njeno prisotnost. Poznam njene reakcije. Vem kakšna je zjutraj in kakšna zvečer. A ni to veza, ki se je ne splača razdreti???

Objava: Amarena  | 13.10.07 / 00:56

Skupna ocena: [2 glasov, 923 ogledov]