|
Bližajo se prazniki. Za večino ljudi, najlepši čas leta. Za nekatere izmed nas, pa je vseprej kot to.
Že lani sem te praznike praznovala s cmokom v grlu. Vedela sem, da so zadnji. Zadnji Božič, ko smo sedeli za mizo mama, ati, brat in jaz. Zadnje darilo, ki sem ga kupila atiju, zadnji prazniki, ki smo jih preživeli še kot družina. Ta cmok se je spremenil v ure joka, očitkov in žalosti, ko je le dan pred novim letom poginil naš mešanček Snoopy. Zdaj pa pričakujem Božič sama. Brat ima svojo družino, mama se je zasipala z delom, da pozabi na vse ostalo, jaz pa sem doma. Pisala bi Božičku, da sem bila celo leto pridna in da mi naj prinese atija nazaj, pa vem, da se mi želja ne bo uresničila. Zato bi najraje šla...šla nekam, kjer ne bi vrteli božičnih pesmi, kjer ne bi bilo nobenega okrašenega drevesca, kjer bi ljudje pozabili na te praznike. Morda tam ne bi čutila te praznine, ki jo čutim sedaj.
Objava:
piercika |
22.12.07 / 17:09
Skupna ocena:
    [1 glasov, 1565 ogledov]
|
Težko je govoriti o tem oz. razumeti to, če tega ne doživiš, pa naj si gre za kakršnokoli izgubo, izguba boli i v tem času boli še bolj. Vsem, ki ste koga izgubili v zadnjem času, ob tem času, pa naj rečem samo *naj bodo prazniki čim bolj umirjeni in koliko se da znosni*, Metka tebi pa velik objem in poljub. Enako tudi namenjam Largiju.
Tako mam jaz namen narest prihodnje leto. Saj je konec decembra enostavno prevec konfuzen - ze tretje leto zapored.
Fantje, punce, držmo se!
Jaz zabavanja in hrupnega divjanja nisem nikoli posebej maral. Enostavno ne znam funkcionirati v kaosu. Sproščenost in odprtost pa sta itak pojma, za katera že dolgo (če sploh kdaj) ne vem več...
teče ali obup ali pa jeza, odvisno ali smo dekonstruktivisti ali idealisti. (:
Sicer pa je smrt človeka samo nadaljevanje življenja in moraš gledati na to kot pozitivno, naravno stvar.
Premalo časa je minilo, da bi pozabila kako smo 24.12 pokopali atija in strica, ter stiskali pesti, da se vsaj mami izvleče...
Pierci...drži se letos, za drugo leto pa sva itak zmenjene!!! ;)
Upam, da še nisi doživel izgube nekoga bližnjega, kot so oče, mati, brat/sestra, partnerka in, da še dolgo ne boš, ker boš bridko spoznal, da tvoje trditve ne držijo.
In ja, jok ti očitsti dušo in telo, spominov, ki v teh prazničnih dneh prekleto bolijo pa ne more zbrisati nič.
Potreben je le čas oz. ogroooooooooooooomno časa. Dni, mesecev, let, da lahko živiš s tem, ker pozabiš in preboliš itak nikoli.
letos so to moji prvi prazniki brez atija... probam čim manj mislit na to...
Pierci...drži se letos, za drugo leto pa sva itak zmenjene!!! ;)
Saj je še nekaj dni do konca tega leta!
No, mogoče se vam potem še jaz prištulim zraven. Bom spravil skupaj še majice z prekrižanim božičnim drevesom, Dedkom Mrazom ali kakim podobnim teško revolucionarnim simbolom.
sebe z zmedenim obrazom - v solzah, ofkors!!!
to bo simbol revolucije! še mulci s che guevaro na prsih ti ne bodo segli do kolen! >:D
Morda je pa lažje sprejeti dejstvo, da so prazniki pri nas nekaj lepega in imajo družinski prizvok. Lačni otroci po svetu, lahko samo sanjajo o tem, da bi jim božiček prinesel en bonbonček, kaj šele, da bi lahko imeli doma okrašeno jelko in veseli december na ulicah, in darilo na božično jutro. Dajte že odrastit in se nehajte smilit samim sebi. Popolnoma vsi ljudje izgubljamo svoje bližnje in to se ne dogaja samo posameznikom! In to še ni razlog, da ukinemo nekaj kar je lepo in toplo. Če vam ne paše biti v razvitem svetu z vsemi temi "ceremonijami" se pač preselite v Darfur, Pakistan, Severno korejo,....in verjemite, da še dolgo ne boste doživeli praznikov na prijazen in topel način.
Sicer o tem nimam nobenih virov, a grem glavo stavit, da če bi imel statistike samomorov v naših razvitih državah VS onih v bogbogi nerazvitih državah, da bi te prijelo srat...
Sploh ne pravim da smo "nevemkaj", samo pravim, da bi lahko bolj cenili to, da imamo lahko veliko več možnosti izbire, kot pa tisoči po svetu. In ko berem razne "dnevnike" o tem kako bi bojkotirali praznike ipd, mi obrača želodec. bodimo srečni, da jih lahko praznujmo.