|
Kot vedno, ko mi je malce težko, sem se znašla tule, da kaj napišem in to še predno me arbiter brcne v rit in pošlje za knjige in zapiske, kamor se po teh prazničnih dneh končno tudi dejansko odpravljam.
Ne dolgo nazaj sem odložila telefonsko slušalko, ker sem ravno govorila nekaj časa s svojim bivšim fantom.
Sicer brez nekega občutka, da pogrešam prav njega, ker je bilo v samem razmerju zame kar nekaj pomembnih manjkov, ampak z dejstvom, da se spominjam prav tistih intimnih trenutkov, ko sem se imela pa z njim noro, noro lepo... :)
Ampak vedno me izda značaj...moj namreč in tista obupna potreba po pogovru in skupnih temah.
Kmalu sem ugotovila, da sex niti ni tisto, kar najbolj pogrešam. Bolj nek občutrek sprejemanja in želja po izmenjavi nežnosti...he was preatty good.
Že v naslenjem stavku pa sem bila postavljena lepo na realna tla z zaupanjem v to, da sva storila povsem prav, ko sva se razšla.
In ne bi šla nazaj, spet skozi, hvala Bogu kratkotrajne, oblake depre, zavita v plašč potrtosti in neutolažljivega joka. No go!
Vem, da bi lahko, če bi le hotela, se znašla spet ob njem in se šla neko sex-friend prijateljstvo. Ampak eni mamo zajebano ravno to, da pri tem nikakor ne znamo ostati. Poleg tega bi se lahko še od marsičesa lepo poslovila in to samo zato, da bi na nek bolj konreten način šla premagovati svojo osamljenost. Ne hvala!
Vsem pa, ki vam slednje uspeva želim obilo lepih trenutkov in prijetnih sexy doživetij. :) Še malo, pa bom sebe spraševala: kako že to gre? hehe...
Jaz bom pa tekla ...tekla po polju pa šibala po moji lepi mengeški. Lovila sončne žarke, poslušala gozdne živali in šumenje listov v vetru. tudi sama se bom imela noro lepo. In sploh ne bo tako težko...počakati.
Dela bo čez glavo.
Verjela sem, da bom od telefonskega pogovora odšla naprej neprizadeta, pa me je kar malce potrlo...In mega dobro sem se počutila, ko me je mami nekako začutila in se z roko dotaknila mojega ramena ter me potrepljala. Pa rekla je: tud zate nekje raste...
O pajade! :))
Tud ja....huh...
Zdaj mamo doma Taro. Mojo lubico. Nemška ovčarka stara sedem tednov. Srčkana je. Lubica moja mala. Te dni jo še vsi razvajamo. Rada bi nas videla čez sedem let. Kako bo takrat s tem. In ji želim ogrono pozornosti. Več kot sta jo dejansko imela Žan in Žak, naša pokojna psa. Želim ji, da bi nas imela čez glavo dovolj.
In spet sem prišla do točke, ko sem se nekako izpela. Nič posebnega vam nimam več povedati ta trenutek. Lahko edino izrazim še veselje, ker si nekaterih zadev ne ženem več k srcu in ker sem izstopila iz nekega sveta imaginarnega dogajanja v bolj konkreten realen svet, kjer se ubadam le še z osebki, ki jih osebno poznam in si ne belim več glave s figuramina katere sem aplicerala neke lastne predstave in nimajo tesnega stika z realnostjo, ki ostaja za vselej meni tuja in neznana. Nič več nisem obremenjena. Sedaj je minilo že drugo leto...Bogu hvala!
Things are getting better, do you feel the same? :)
Moving on, and on, and on! The heal is finaly gone!
Vse dobro!
Maja
Objava:
majch  |
24.03.08 / 19:43
Skupna ocena:
  [2 glasov, 1184 ogledov]
|
Poizvedba v teku...
Komentarji
Komentiranje je omogočeno samo prijavljenim uporabnikom ali ni omogočeno
pošlji mi sporočilo
LP,Arbi
mi lahko poveš: je dejansko moč usmeriti energijo libida in vse iz tega izvirajoče potrebe v delo in študij in da ob tem ne čutiš več poželenja?!?
sej me je sram to pisat po svoje, ampak dejansko imam probleme...če bi mela zdele tipa, bi se z največjim veseljem počla dol, ampak ga nimam. trenutno pa se počutim tako, da mi tud dildo ne bi pomagal, enostavno mi taka igrača ne more dati tistega, kar pogrešam. njegovih objemov in njegovega poželenja. pa ne mi govort, naj koga poiščem in se enostavno počim dol, ker to sicer ne bi bilo nemogoče, vendar bi me v duši do amena potrlo. moj foter bi pa rekel, da sem pocen in če se varianta sploh kaj cenim.
everyone has his/her own vew..
tit, komi čakajo sosedje ja, da bom se šla nekega strikerja okrog bajte, potem me pa res samo še v polje odpeljejo. veš pa grem raje sama ambulantno tja k moji psihologinji kot da bi rabila pristat na prisilno hospitalizacijo - tej izkušnji sem se k sreči izognila.
vibrator pa mam...sam sem bla mnebnja, da mi ne bi pomagal, ker sem pogrešala kaj druzga kot nekaj med nogami.
problem je bil pa verjetno ta, da sem se slišala na kratko z bivšim in je sam zbudil v meni neke zadeve, ki sem jih začela pogrešat...potem pa naj mi reče kdo, da je ohranjanje odnosa z bivšim konstruktivno.
danes sem ven iz krize in že imam načrte, ki jih moram izpolnjevati...razmišljam o tem, da je neka zdrava mera odrekanja in odlaganja takojšnje zadovoljitve zdrava in da te v bistvu zelo mitovera.
in bom...na tak način veliko bolj srečnejša ;)
šibam zdaj.
papa in thnx za vse dobronamerne komentarje.
maja
Smrt Bojču.življenje Arbiju!
LP,Arbi
Jaz bi ti z veseljem bil svak,če ne bi bil že zaseden.
Imam jaz eno kretenčino za svaka,ampak sem ga že zdiscipliniral in je priden,kot kužek.
LP,Arbi
groza, da rabiš druge ljudi zdisciplinirati, da si lahko zadovolen. ma a res misliš, da je tri četrt ljudi lolekov, sam pa si najbolj na nivoju?
ni čisto tako, svet je veliko bolj pester in zanimiv in razlike so lepe. in privlačne. inteligenca pa, poznamo je več vrst, ane?
Zdaj pa sva si spet dobra, saj ga nikoli nisem sovražil.
LP,Arbi
Gotovo je še kakšna druga.
Če pa misliš na duhovno inteligenco, potem ti rečem da je tudi merljiva in da precej sovpada z ekstremno visokimi vrednostmi IQ.
Žal sem te moral razočarati. Sem dober človek namreč.
LP,ARbi
zdi se mi dobro, da si zadovolen s sabo in si samozavesten. zmotil pa me je odnos do drugih, ko se mi je zdelo, kar sem že omenila. vesela sem, če se motim in nikaor nisem razočarana, meni se že zdiš uredu, sicer te ne bi prosila za nasvet.
in nič zato, če si kdaj zbolel, ker si se zadeve naučil obvadovati, kar gotovo kaže na visoko raven razumevanja tega, kaj se ti dogaja in to je veliko vredno, dobivaš z vsem tem le še več na svoji vrednosti.
pomembno je, da si borec. in samo pogum, ki te pripelje iz danes na boljši jutri kaj šteje.
Meni ni potrebno več nič slabega obvladovati.
Jaz sem spremenil svojo osebnost. Na dobro. In zdaj sem srečen človek in me ni ničesar več strah. Razen par malenkosti, kot so poškodbe, neprijetne bolezni, smrt tako na splošno. Vendar pazim, da me to ne doleti prezgodaj.
Končala si z adji. Fajn, lepo pot v bolnico in grob ti želi Arbi.
Učiš se itak ne, delaš itak nič, na splošno si na slabi poti in če se nič ne moreš od mene naučiti potem jaz tukaj odneham
Srečno.
LP,Arbi
ne vem, kliko veš o svojih prebolenih epizodah in motnji, ampak kot je meni znano je večina duševnih motenj lepo zazdravljivih in ne ozdravljivih.
kakšen grob in kakšna bolnica. koliko pa si ti seznanjen z obvladovanjem afektivnih nihanj - izgleda da prav nič. Normalno, da je treba umaknit ad-je, ko nisi v depri, da te kasneje ne odnsese v manijo. kaj ti ni znano.
o tem koliko delam za šolo eno figo veš, če pa si se odločil, da se z mano pač ne boš več ubadal je to tvoja pravica in tvoj problem.
toliko od mene.
Bi bil kar razočaran nad teboj, če bi pogrešala samo 'nekaj med nogami'.
Tisti občutek o Abby Normalu pa je bil verjetno kar pravi...
pa še sto tvari bi popravla prri sebi :))) dela mam čez glavo. dildi pa dildo ja...kurc k je pa sam dildo... :))
superman, ni tko zlo resno. mal sem razočarana nad arbitrom, to je pa res....priznam, ampak to ni tok moj problem kot njegov, je že mimo... ;)