Sanje (4)

To noč sem sanjala dogodek, ki bi se skoraj v resnici zgodil.
Sanjala sem lep sončen dan, družinsko kosilo in "bum" tisto novico. Ati ima raka. V zadnji fazi je. Pred sabo ima še samo nekaj tednov življenja.
Moji občutki ob tej novici....sprva, nič jasno, potem se začnem zavedat....izgubljam atija.
V tistem trenutku se zbudim. Še vedno v šoku zaradi sanj, se vstanem, ter hočem oditi v spalnico k atiju. Hočem ga objeti, čeprav sredi noči, hočem, da mi da poljub na glavo in reče: "Metka, vse je v redu, bile so samo sanje."
Potem pa pride v mojo glavo, kot strela z jasnega: "Metka, kaj ti je? Atija več ni. Ni ga. Že dobro leto je mrtev. Koga bi šla objet? Si nora?!"
Samo planila sem v jok in šla to napisat. Morala sem. Preveč ga pogrešam.


Pa vse najboljše Metka.

Objava: piercika  | 11.08.08 / 04:47

Skupna ocena: [0 glasov, 4371 ogledov]