|
Vem da ni najbolj primeren kraj, pa vendar rabim svojo stisko podeliti z drugimi in se razpisati mal. I'm not an actor in ne bom izpadla dobro, bom pa povedala točno to kar mislim in čutim. V vsem bom iskrena. Če to kje kaj šteje, potem mi priznanje upravičeno laska. :)
Srce na pladnju, ne nosi ga Maja. mi je govorila moja mama, ki prav tako drugače kot jaz ni in ne bo nikdar znala. In nikdar nisem razumela, kako sploh početi nekaj drugače kot počnem. Nisem razumela, zakaj bi ravnala manj zavzeto, manj predano, manj spontano in dobesedno noro. In še zdaj se mi ne zdi smiselno spremeniti to, kar je tako prekleto redko. Zgolj sprejeti moram davek na razočaranja vedno znova. Ljudje ne dajejo več srca. Pa so ga kdaj zares dajali, ali to počnemo le še nekateri...
Hecno je, še zdaj se zgodi, da me življenje kdaj razočara. Človek razume to pri človeku, ki je zelo mlad in se še uči.
ampak jaz sem za takšno učenje prestara. Zamudila sem šolo, ko bi mi lahko nekdo dopovedal, da v tisto, kar delam ne dajem srca.
Sprašujem se tudi, zakaj bi počela nekaj drugače, ko pa je tako z vso zavzetostjo praktično narejeno mnogo bolje...
Sem zavzeta, sem oseba z močnim srcem in sem predana, ampak nisem nedojemljiva in ne spregledam, če me ima kdo za pajaca ali norca.
In nope, s tem se nikakor ne bom sprijaznila. In se nikdar nisem.
Nisem maščevalna in ne bom - ne morem namerno povzročati hudo (že nehote ga kdaj dovolj polomim, četudi nočem), ampak ne zmorem raniti, pa da vem, da bom prav to storila. Jebi ga, nimam srca.
Zato sem se naučila druge strategije...Ne nikakor nisem bila pri učenju tako uspešna, da bi srca ne nosila več na pladnju in ga ne zaupala ljudem, ki jih vedno znova vzljubim, pač pa sem se naučila, da se borim in vztrajam na poti od bolečine, ko me kdo rani, pa vse do tja, ko počasi vlečem črto in tak kraj za vselej zapustim in enostavno ne dajem več prilike, da bi me lahko nekdo isti na enak način ranil.
Danes sem razbolena. Že cel teden je prava nočna mora. Bog, spet sem dala srce in nazaj dobila kup ran. počutim se ponižano in počutim se kot da sem nespametna in nesposobna šleva...
Če so v meni želeli zbuditi občutek krivde za nekaj česar nisem jaz storila jim je uspelo do te mere, da se počutim razvrednoteno. da se počutim, da nisem nič vredna in da sem zavržena. Ampak le od njih.
I called my mom, and I asked her: Kaj je z mano narobe? In potem: Jaz ne znam drugače. In potem pogovor: Mami tudi ti si bla vedno taka kot jest, vedno si bila s srcem pri stvari. Tud oči je tak....Ampak počutim se, kot da sem prekleta. Meni tak recept za življenje ne uspeva.
Mama in oče sta na praznovanju pri mojem bratrancu in sama sem doma in se utapljam v solzah. Prosila sem jo v pogovoru, ko je izrazila skrb: Nikar ne hodi domov, sama bom zmogla.
Obljubila mi je, da se bova z očetom pogovorila in da mi bo on povedal, na kak način mu je uspelo preživeti, ko se je zaradi istega problema znašel v hudi situaciji. Ne morem verjeti. :) Poslušala bom kako zgodbo, ki je še nisem slišala?!? Waw še mata materiala zame. :)
Sprašujem se, kaj bom spremenila. Srca ne bom mogla. predolgo sem ga oblikovala, negovala in varovala, da je ostalo tako kot je. Da zmorem marsičesa kar mnogi drugi ne.
Zanima pa me: Kako bom preživela in se obdržala' Kako se bom naučila ravnati drugače, da ne bom padala po istih stopnicah v družbi vedno novih razočarancev in primitivnežev, ki se ne znajo pogovoriti niti sami s sabo, kaj šele da bi z drugimi razčistili in uredili en sam nesporazum.
Ve, da nisem neumna, četudi sem po nekaterih receptih vedno enko ravnala. Ker sem verjela, da je to najboljše, kar znam. Da je dragoceno to, kar imam in da to lahko vedno znova dam. Da se je za to vredno boriti. Da je to vredno ohraniti, ker je dobro in ok.
Ampak ni tako enostavno. Zdaj prihajata našedva domov in jaz grem na en pogovor, ki ga mojedva obvladata in vedno ga bom lahko nosila v srcu, če ju nekoč res več ne bo. bemti smo postali fosili. vse drugo je očitno bolj normalno kot vzeti k srcu.
maja
Objava:
maaaja  |
14.12.08 / 22:08
Skupna ocena:
 [0 glasov, 1018 ogledov]
|
Poizvedba v teku...
Komentarji
Komentiranje je omogočeno samo prijavljenim uporabnikom ali ni omogočeno
pošlji mi sporočilo
več daš, več lahko sprejmeš- četudi se velikokrat zgodi samo to, da nekdo nekaj vzame in ne vrne nič. se pa stvari obrnejo okoli in kdaj si tudi ti v situaciji, ko samo vzameš.
drži se načel, ki te osrečujejo in iz katerih je sestavljena tudi tvoja celota :)
Neko osebo sem pač imela rada in sem verjela, da je moja prijateljica, pa je ob prvem nesporazumu, ko sva prišle zelo navzkriž, dala rep med noge in se pač ni bila pripravljena o zadevi pogovoriti in urediti. prišlo je do nešteto interpretacij in v končni fazi do tega, da sem bila osebno prizadeta z njene strani, da ne govorim, da mi je, po tem, ko sem ji dala tudi jaz en špegi in jasno povedala, kje ga je pa ona polomila, metala sama polena pod noge in bila prava kača strupenjača. Od odnosa z njo sem pričakovala preveč. Pričakovala sem, da ji bo tolio mar, da se bo z mano osebno pogovorila in razčistila kje pa kaj smo. pač...
mekatere ljudi moraš iz življenja enostavno odsloviti, da imaš mir in da najdeš take, ki so vredni tvoje ljubezni in pozornosti. tko to gre.
maja
Zabluzila si, zabluzila si par lepih let in kaj si dobila? En velik golaž.
Ali si dobra oseba ali ne ti v življenju ne bo veliko pomagalo, če se boš spotaknila ob vsako granitno kockico, ko boš šla po ulici.
In zakaj sploh pišeš o vsem tem? A iščeš pozornost, ki je drugače ne dobiš v zadostni meri? A želiš, da te svet sliši in opazi? Tako te ne bo, bo pa z veseljem hodil po tebi.
Oprosti, nočem biti žaljiva, samo daj poberi se skupaj in nehaj toliko misliti. Tvoj problem je tudi ta, da vse preveč analiziraš.
Majch: Kritiziraš vse, ki se ne strinjajo s tabo, in hvališ tiste, ki te podpirajo... In potem se vprašam: ali si to temo odprla zato, da bi izvedela iskrena mnenja o opisani situaciji, ali zato, da bi te nekdo malo pocartal ''ja si pa res boga...''
V glavnem, moje mnenje je, da se preveč pustiš izkoriščat. Če ti kaj ni všeč, če ti kaj ni prav, če komu kaj zameriš, mu to povej. Če je tistemu le kaj do tebe, ti bo za to hvaležen in bo cenil tvoje mnenje. Najslabše je, če se pretvarjaš, da ti je nekdo OK. In če se ne postaviš zase, potem pa se v nekem kotu smiliš sam sebi. Odloči se, kaj hočeš, in se potem tudi potrudi, da to dosežeš, ne pa da delaš tisto, česar ne maraš, samo zato da bi naredila uslugo drugim...
_________________
Napisali ste mi spet cel kup zadev. Mnogi se lotevate analize moje psihe in komenterate vse po spisku, kar se vam zdi, da počnem narobe. Jest bom pa povedala nazaj le tole:
za sabo sem mela en svinjsko neprijeten teden, v katerem sem se matala ob tla zaradi nekega odnosa, ki mi je pač pomenil, zaradi sporov z o sebo, ki sem jo imela rada, kjer pa do nekega pogovora in urejanja konflikta pač ni prišlo, ker ona na to ni bila pripravljena. Uredu, zdaj sem povlekla črto in ugotovila na čem sem in se tudi odločila koliko (malo) sebe sem pripravljena v bodoče vložiti v ta odnos. jebi ga. pride tko.
spisi, ki jih pišem, ko mi takole karkoli ne klapa v mojem življenju so način moje ventilacije. nekaj spišem in mi je lažje. zadeva je stvar trenutnega (slabega) razpoloženja in ne mojih večnih stališč. tale forum in tile dnevniki so način, kako se jaz nekako prečistim in po tem, ko nekaj spišem, po tem, ko se pogovorim z ljudmi, ki mi nekaj pomenijo in po tem, ko zadevo prespim, sem nova in
Torej spisi tule gor me zventilirajo. znebim se nekaj svojega trenutnega fneva in sem pol lažja. pozneje je to samo še spomin na trenutek, ko nisem bila močna in ko nisem delovala tako, kot bi si želela in verjemite mi da znam poslat ljudi, ki si ne zaslužijo pozornosti tudi k vragu. rabim pa čas, da sprejmem to, da sem pač spustila blizu osebo, od katere bi bilo bolje bežati. kurc, pomenla mi je več kot jaz njej in prav dobro je, da je prišlo do situacije, ko sem to spregledala in jo od sebe odslovila. sem pa človek, ki v odnosih vedno tvega. verjamem dokler nekdo ne zajebe. seveda če mi oseba dovolj ustreza in mi je zanimiva.
tko nekako in zdaj da bom jemala k srcu, kaj vse je z mano narobe tu odpade. sem taka kot sem. in ljudje smo neverjetno preveč nagnjeni k patologizaciji vseh problemov in ovir, ki se pojavijo na poti. I'm ok, pa če se strinjate ali ne. IN rabla sem se spucat, to je vse. ;)
maja
Pucat se je treba, pisanje pravijo je zelo terapevtsko, ampak izlivanje na javni forum in potem reagiranje na vsak komentar, ki ni povšeči? Kaj pa vem no, če gre res samo za pucanje, mal razmisli. :)