Lepo je! (1)

Nisem pričakovala, da bom imela voljo in željo se pokazati zdaj tu in kaj spisati, vendar ker moram nekaj početi, ker mi je začuda dolgčas in ker želim prispevati nekaj k življenju tega foruma, ki je ime,l če hočem to priznati ali ne, precejšnji vpliv na moje življenje v preteklih letih mojega odraščanja, pa še sedaj, sem se odločila, da nekaj spravim skupaj.

Počutim se tako mirno in spokojno. IN prav dobro in lepo mi je. :)
Četudi je to nekaj povsem novega in osrečujočega, imam občutek, kot da traja že celo večnost, pa se je nedolgo nazaj šele dobro začelo.

Začelo....ampak ja, z mano je itak že skoz....vtetovirano v moje srce, da tako pa res mora bit.

Predvidevam, da sem se s temi vzgibi rodila ali jih zkozi zgodnjo mladost in srečno otroštvo osvojila in bila sem polna nemira včasih ob misli, da bi to, kar čutim do življenja, drugih in sebe lahko zgrešila. No go. To se enostavno mora zgoditi.

In zdaj, ko so stvari tako, kot bi morale biti, se počutim tako lepo in mirno. Ma super mi je. In si želim, da traja. Da ostane tu za vedno. :)

Malo si še ne pustim tiste gotovosti....malo me še begajo dvomi v smislu: pa saj meni se to še ni zgodilo tako, kot bi se moralo in čutim, da je prav. in zdaj kar na enkrat je pa vse v redu. :)

Tko je lepo...

Imam se res dobro.

Lahko sem to, kar sem in ob tem ni nobenih težav. Ljubim kot znam in ob tem sem 1000x ljubljena. Našla sem odsev predanosti in radosti svoje družine s svojimi posebnostmi in edinstvenostmi vred, z vso potrebno raznolikostjo, da je vse skupaj še bolj zanimivo.

Ni več bolečin in ni razočaranj, vse poteka v miru pospremljeno s smehom in nežnostmi, začinjeno pa s temperamentom in dojemljivostjo, sposobnostjo dojeti vse, tudi neizrečeno, ko se ne da glumit. mislim, da je to slednje tisto, kar sem iskala v vseh zajebanih karakterjih, ki so me v življenju večkrat prevzeli.

So stvari, ki jih ne dovolim. so stvari, ki mi pomenijo in tokrat slišim sebe in se ne izgubim znotraj želja in potreb drugih ljudi. ne verjamem, da to odvisi le od drugih; verjamem da sem tu sama dozorela in čutim, da je zdaj v redu in da sem na slednje pripravljena.

In si želim, da bi bilo od tu dalje vse v redu. Želim si zdravja, tudi. Želim si, da bi zmogla. Da obvladam vso potrebno preventivo in da kurativa ne bo nikdar več potrebna. Dobro mi gre že nekaj časa in želim, da se to ohranja. Samo enkrat sem tako mčno izgubila tla pod nogami. In nikdar več jih nočem. Bilo je preboleče.

Vse to se ve, vse lahko povem brez problema. Vladata razumevanje in zdav odnos do življenja, do vsega, kar se zgodi. sprejemanje in ljubezen. Ni me strah, da bi ostala nerazumljena. Ni me strah, da bi lahko bilo kaj hudo zelo narobe, ker ne sme biti. ker sem jaz tista, ki ima tozadevno razčiščeno v glavi in to pričakujem od drugih, ki so okoli mene in neverjetno, ampak zdaj to tudi dobim.

TAko mirna sem. Tako spokojno se počutim. Tako lepo mi je.

Polno smeha, igre, mamljivega zbadanja in postavljkanja zase, sprejemanja, smeha, sposobnosti za ljubezen. in še marsikaj.

je to to? :)
jaz upam in želim, da je.
ničesar drugega ne potrebujem. mislim, da je prišel čas, ko najdem svoj mir in ko imam ob sebi ljudi, ki so mi kos ljudi, ki jih lahko vzljubim in jih cenim. čeprav so prišli v moje življenje na način, kot bi najmanj pričakovala.

maja

Objava: maaaja  | 16.07.09 / 13:47

Skupna ocena: [0 glasov, 654 ogledov]