just thinking (0)

pa naj bo, tule:

Domžale, 12.07.2010
Ejla!
Ti zadnji dnevi so bili zame stresni, sploh včerajšen. Bil je mlaj in nešteto folka je v takem času vrženo iz tira, mnogi počnejo gluposti, ki sem jih morda sama nekoč počela, ampak točno mi je jasno danes, da to ni prav. Danes postavljam meje, kot so jih nekoč drugi meni, na kolikor zmorem human in smiselen način, da bi drugi podobno, kot sem v preteklosti skušala in vendarle uspela sama, odnesli najboljše iz same zoperne izkušnje; neko lekcijo, ki je morda boleča ob izgubi naklonjenosti, pa tudi pozornosti, vendar z vedenjem o tem, kaj je prav, kaj se sme in kaj ne in kje so meje, ki jih je potrebno v življenju spoštovati. Ful razumem te ljudi na nek način; vem, da je to težko in vem, da smo vsi krvavi pod kožo in kdaj naredimo kako glupost, zato se na ljudi, ki to storijo meni v principu sama pri sebi ne jezim, a jim jasno postavim mejo in ne dovolim, da delajo meni kaj, kar je kontra moji volji. Danes sem izkustveno v obeh mogočih vlogah prepričana, da je tako prav in dobro. In razumem, kako težko je včasih preboleti, če si kje kaj napravil hudo narobe. Ljudje v takih trenutkih zapuščamo eden drugega in odvzamemo ali izgubimo naklonjenost, edino Gospod ostaja ob tebi v vsaki sleherni situaciji in ti nakloni nove priložnosti kje drugje in kdaj drugič. Zadeva ni tako zelo komplicerana, vendar, kar je prav, je prav in kar se sme, se sme, kar pa ne, pa pač ne.
V času, ko je mlaj ali polna luna sem sama ekstremno občutljiva in hitro me kaj prizadane. Nekateri vpliva lune sploh ne čutijo. Spet tretji pa takrat postanejo neprijetni, zadirčni, lahko nesramni ali celo na momente hudobni. In ko imaš v hiši kombinacijo vseh teh treh variant naenkrat si na psu. Name vse to zelo stresno deluje. Ampak mine. Če se ne bi takšno vzušje dogajalo včeraj, sem prepričana, da bi pisala in celo kaj smoternega spravila skupaj, tako pa nisem. Trenutek takega momenta pa pride na vsake kvatre in potem zopet gre in dolgo spet ne pride. Če ne bi bilo tistega neprijetnega, zaradi česar potem preigravaš vse možne vloge in koleraš druge in še sebe, bi gotovo napisala kakšno lepo pesem, ker se mi v takih trenutkih prebujajo moji lastni čuti za estetiko in tisto lepo. Mislila sem estetiko misli in pisanja, kakih risarskih talentov sama zagotovo nimam, se pa mi dogaja, da na čase rada pojem. Glasba je super in gibanje, ples. O njem nimam kaj dosti pojma, ampak vseeno ful rada plešem in najbolj samozavestno, kadar sem sama. Sicer me zna bit sram, razen, če sem na kakem rok koncertu, kjer pa ti glasba resnično narekuje bit srca oziroma se poklopi z njim. Saj pravim taki dnevi so kot nalašč za doživljanje in razmišljanje lepega, če ti okoliščine to dopuščajo seveda.
Danes pa je dan, ko veliko razmišljam. Obožujem mojega fanta in uživam res, ko sem v stiku z njim. Je najboljše, kar se mi je tozadevno kdaj zgodilo. Čutim pa tudi, da je koristno ujeti kak moment za sebe in da je pomembno o življenju razmisliti kdaj. Kako pa kaj in kam. O tem, kaj točno želiš za sebe. Gledaš okrog, vidiš kaj vse že obstaja in potem se zamisliš o tem, kaj hočem zase oz. kaj sama od sebe in življenja pričakujem. Kako si pa jaz želim. In sama sem ugotovila, da bi rada ubrala neko srednjo in hkrati samo-svojo pot. In fino je, če ob tem, ko si z nekom in se znaš prilagajati in si pustiš pasti pod vpliv, ki naj bi bil seveda dober, sicer nima smisla, znaš ostati zvest sebi in svoji lastni predstavi o sebi in tem, kaj želiš in kaj bi rad soustvarjal med drugim. Da se ne izgubiš, ker ko se, je za vse prepozno, ker gre samo še navzdol. Če greš kdaj mimo ali preko sebe, bumerank prileti nazaj in škoda je, če gre zaradi česa takega kak pomemben odnos, na katerem je vredno graditi, k vragu. Vedno moraš ostati zvest tudi sebi in se vedno znova povpraševati, kaj želiš in kaj pričakuješ od življenja. O vsem tem sem danes tudi malo premišljevala, vem pa, da me obveznosti že nestrpno tiščijo in grabijo, zato je skrajni čas, da primem bika za roge ter se jih lotim. Danes me je vročina naravnost ubijala, mislim, da toliko stopinj še ni bilo letos pri nas, bi pa rada jutri naredila in se lotila vsega tega, kar je ta dva dni zamanj čakalo na mojo pozornost.
Lep dan želim vsem vam, ki ne veste kaj bi ta hip pametnejšega počeli in ste se odločili prebrati tale dnevnik. Čau-bav! P.s.: Moj Di…., blog bom rabila

Objava: maaaja  | 12.07.10 / 21:23

Skupna ocena: [2 glasov, 450 ogledov]