|
Ta trenutek sem jezna kot ris, pa ne bom razlagala sploh zakaj, bom pa pisala o naslednji že omenjeni zadevi.
Naj me vrag pocitra, če sem zato prekleta in če je slednje najbolj obsojana lastnost na meni, namreč težnja k temu, da rad drugim pomagaš, da kdaj pomisliš na dobrobit tudi tistih ljudi, ki ti niso v življenju nič na svetu in ki za tebe samega niso pomembni.
Razumem skrb bližnjih, ko se bojijo, da ob tem, ko pomagam komu, ne bom zadosti poskrbela za sebe, ampak ta skrb je odveč, ker sem dosegla Bog daj to zrelost, da vem, da ko bom jaz ok, šele nato lahko pomagam drugim, ker če se greš sindrom pomaganja, kjer izčrpavaš sebe čez mere lastnega zdravja in dobrega počutja, ja potem si ga naj...potem slej ko prej ne boš sposoben skrbeti niti za sebe več in boš postal drugim v breme. Poznam to, ampak slednje ni več moj problem. Kompleksov, da bi rabla take potrditve iz okolice, češ joj kok si pa ti kul, jaz nimam danes, četudi sem morda v preteklosti imela težave s postavljanjem meja.
In sovražim občutek, da me nekdo omejuje. Sovražim občutek, da bi me imel nekdo samo zase in da ne odobrava tega, da ravnam v podporo sočloveku. Mater dile, v tem sem vendar močna in to delam dobro. Tu je zbir mojih talentov in v to smer težim.
In nisem edina, kar precej plementih, srčnih in dobrih ljudi poznam in boli me, če prosim za uslugo namenjeno drugemu človeku in slednji dobi odgovor na to prošnjo, ki mu v življenju res pomaga. Potem pa mu je problem reči takemu dobremu in plemenitemu človeku, ki uslugo naredi brez kakršnihkoli pričakovanj, enostavno HVALA.
A je to res tako preklemansko težko?!? Že če samo sodim po sebi, ljudem je precej bolj mar, kot drugi mislijo. Tud sama sem te vrste in poznam ta način funkcioniranja in vraga, a je problem rečt, hvala, uspelo mi je s pomočjo tega, kar si storil zame.
Ubija me to, da moram rečt, prosim, reči vendar hvala, daj feedback, sporoči, kako si opravil. in dobim odgovor: saj mu ni pomembno. SEVEDA MU/JI je! Iz drugačnega testa so taki plemeniti in dobri ljudje, ki jih danes iščeš z lupo v tem zaf.... individualističnem sistemu, ki skrbi edino še za svojo rit. Pa saj je prav, da skrbi za svojo rit, ampak ob tem bi se zavraga lahko vsakdo ozrl tudi na sočloveka.
Toliko od mene, tuki bom nehala bruhat. Sem rabila dat iz sebe tole.
maja
Objava:
maaaja |
10.09.10 / 18:37
Skupna ocena:
    [0 glasov, 727 ogledov]
|
maja