tema o denarju

[_anonimnež_]

Pozdrav
Kot prvo bi rad povedal da sem na področju ekonomije samorastnik. Moja specializacija je drugje, tako da so vse to moje osebne nebuloze. Če so komu ljubi napisati kak odgovor nanje, bi bil zelo vesel. Ciniki in sovražni do kakih bolj poglobljenih misli pa prosim idite pisat v kako drugo temo.

Torej, denar. Živeti od njega pomeni biti ves čas odvisen od drugih ljudi. Ko jaz zaslužim, nekdo drug vedno izgubi. Lahko denar nažicam direktno, lahko čepim v pisarni in ga dobim enkrat na mesec, kot delež dobička, katerega so pustile stranke v podjetju, lahko pa ga dobim od države, ki je le drugo ime za veliko podjetje, ki ga vodi skupina posameznikov, katera vleče dobiček od vseh državljanov in naj bi s njihovim denarjem delovala v njihovo korist. Skratka, denar je vedno v rokah nekoga. Da preživimo, si ga vsi izmenjujemo. Izmenjevati pa vselej pomeni poznati nekoga, komunicirati z njim in predvsem, mu zaupati.

Se komu zdi, da zadnja dva stavka nista najbolj pogosta v naših glavah, v naši tako individualistični dobi? In to je tudi moje vprašanje. Se vam ne zdi, da si ti logiki, individualistična samozadostnost in denar, zelo nasprotujeta? Oblečem si kratko majico s iztegnjenim sredincem, nočem spoznavati ljudi, vsi okrog mene, razen družine in najožjih kolegov, pa so mi zoprni kot sam vrag. Obenem pa potrebujem njihov denar da preživim, kakor oni potrebujejo mojega.

Kak komentar?
_________________

[Del_Pueblo]

Ma to ne misliš izposoje denarja, ampak pretok??
_________________

[MasterMind]

Kolega, mislim, da si zgrešil poklic. Ali pa zgolj na ALU pripravljajo nov predmetnik?
_________________
pleasure is my business.

[_anonimnež_]

Ja krstim a ti prdiš...

Ima kdo za dodati kaj konstruktivnega, poleg posmeha?

Glede pretoka in izposoje
Oboje. Izposoja so lahko krediti ali izposoja od tebi poznanih ljudi, pretok pa izmenjava za blago/storitve. Samozadostnost ti škoduje v obeh primerih - tako poznaš manj ljudi in s tem dejanskih pogojev pod katerimi si izposojaš denar, blagovna izmenjava pa nas tako ali tako ves čas šopa na debelo v rit, da tega niti ne opazimo več. V potrošniškem "every man for himself" razmišljanju pa itak sploh ne poznamo več ljudi, temveč so tolmači izdelkov zgolj še bebasti plakati in TV spoti, (produkti) kateri se čudežno vedno znova in znova inkarnirajo na policah. Da jih je nekdo delno izdelal s svojimi rokami, nekje daleč v neki tovarni, klavnici? To je za vse nas tako oddaljeno kot severni tečaj.
In v tem je marsikaj slabega.
O po Evropi in Ameriki opustošeni domači industriji (prevedeno: manj služb za nas) itak že čivkajo vrabci. Mogoče debeljenje velikih podjetij, katera v zahvalo potrošnikom prenašajo svoje dobičke v tujino, proč od davkov, ki bi se med drugim porabili tudi za šolanje in zdravstvo lastnih državljanov? Slabša kvaliteta izdelkov, narejenih, nekje na vzhodu?
Najbrž idealiziram, a lokalna industrija je najbrž v marsičem veliko boljša rešitev, kakor pa globalna. Če ne zaradi drugega, ker je nad njo lažje imeti nadzor.
_________________

[MasterMind]

No, poglej, tebi marsikaj ni jasno.

Kaka lokalna industrija? In kakšen nadzor? Lepo te prosim, živimo v modernem svetu, vključujemo se v mednarodne povezave, pretok informacij je enormen? A nisi dovolj star, da bi vedel kaj se je delalo v prejšnjem sistemu? Pa smo bli zaprti trg? Švercalo se je na veliko prek meje, uvažala so le velika podjetja, ti pa še 20 let kasneje govoriš o nadzoru? In tako bi ti spravil vse skupaj na lokalno raven? In pri dejstvu, da Slovenci nimamo nevemkaj lastnih surovin, se nas bo potem miljon borilo proti miljardi Kitajcev? Človek, tam se ne sekirajo, če jih miljon crkne od dela...

In nikar ne misli, da se bodo te krize reševale kako drugače, kot s protekcionizmom in da bo potem kaj boljše... Nič ne bo. Preživeli bodo najmočnejši, najboljši, najhitrejši, predvsem pa najbolj zaščiteni. In tukaj je jasno kako bodo stvari potekale, močna gospodarstva ki (primarno, poleg vojske) narekujejo, kdo ima politično moč bodo krojila prihodnost, manjša bodo, če bodo hotela imeti vsaj možnost konkuriranja, iskala zaveznike.

Vsake teorije o popolnoma lokalnem torej tukaj takoj odpadejo. Kar se lahko stori lokalnega, je kanček nadzora v obliki kakšne davčne/finančne policije, ki bo preprečevala, da bi si velika podjetja brez poroštev injecirale ogromne količine denarja zgolj za sanacijo napak itd. zaradi česar posledično ne bo likvidnostnih problemov, omogočila se bodo vlaganja v razvoj...

O tem se da pisat še pa še, ampak se mi ne da. Beri in misli, to je vse, ekonomija je eksaktna veda, pri kateri je razen vpliva subjekta na trgu - predvsem z vidika, s katerega želiš ti razpravljati in ki je takorekoč zanemarljiv - vse jasno definirano...

Lp, U.

p.s.: Pa od kdaj se vam umetnikom jebe za ekonomijo?
_________________
pleasure is my business.

[_anonimnež_]

Zašla sva s teme. Moja glavna teza je bila, da nek družaben človek, nekdo ki ni samozadosten in je v stiku z veliko ljudmi, lažje preživi v tem svetu, ki pa nasprotujoče si forsira ravno individualizem.

Sicer pa si se preveč obesil na lokalno industrijo. Ta pojem lahko pomeni tudi mojega soseda, ki je tišlar in sem pri njem pred kratkim naročil nekaj okvirjev za slike - tako, da sem stopil ven iz hiše, naredil 10 korakov do njegove delavnice in se vse zmenil. Ali pa vaško podjetje plastičnih mas, kjer kakor v železnih časih dela velik del mladeži iz naše celotne 500 glave vasi. Ampak putimo vse to.

Ekonomija je eksaktna veda? Je, a nažalost se s številkami, sploh statističnimi, lahko tako močno manipulira in prikazuje kar je potrebno in skriva kar se ne sme izdati, da ti njena eksaktnost pomaga en drek. Kolikokrat ti nek državnik tišči pod nos neke številke, ki ti govorijo o neki "zlati dobi" tvoje države, medtem kot ti nek drug pametnjakovič v isti sapi dokazuje, da je ista država na robu bankrota? In to naj bi bila neka eksaktna veda?
Mene osebno ta relativizem ekonomije prej spominja na filozofijo, kakor pa neko vedo, ki naj bi se naslanjala strogo na številke.

Kaj pa si mislil s posebim sporočilom? Nas umetnike ne zanima ekonomija? Zakaj pa nas ne bi? In če pod pojem "umetnik" misliš nekoga, ki je "malce zasanjan" in "živi v svojem svetu," potem raje ne drezaj predaleč, ker ti lahko hitro pokažem, da si sam kvečjemu še večji "umetnik," kakor so tudi vsi ljudje okrog naju.
_________________

[MasterMind]

[_anonimnež_]

Očitno se razumeva. Sam sem že velikokrat pomislil na to, da so klošarji ekonomisti v njeni najbolj primitivni obliki. Če je point ekonomije v pretakanju denarja, da te nekdo pač prepriča da zanj odpreš denarnico, in te potem vmes okrade še država, potem klošarji ne počnejo nič drugega kot največje korporacije tega sveta (ampak so neobadvčeni, tako da kršijo zakon).

Čeprav lahko dava za zgled tudi koga drugega, ki ne spi ravno na ulici... mogoče kakega zvitega šiptarja, ki pod zelenjavnim pultom prodaja še kaj drugega? Kakega že od nekdaj med vrstniki popularnega frajerja, ki se je odločil prodajati delnice ali zavarovanja? Saj tudi v Sloveniji obstajajo komunikativni ljudje, ki imajo nekaj denarja in imajo raje neposreden stik kakor pa depresiven računalniški ali tv ekran, mar ne?
Sicer pa si ne predstavljam, kako naj bi si sam računal bilance gospodarstva. Kje zaboga naj bi dobil izvorne številke?

Torej slikarji smo "odklon na koordinatne osi"? Kako sočno, te še nisem slišal. Sinko, kaj misliš, da so bili predhodniki tehnologije TV in računalniških ekranov, fotoaparatov? Prek katerih drkaš kurac, gledaš loleke po parlamentu ali avtobusne nesreče nekje v gorovju Atlasa ali Pirenejih? Prek katerih sanjaš o tv zvezdah, glasbenkih, tujih krajih, ki jih še nisi videl in bi jih rad? Ekranih, ki ti polnijo glavo s lepoto življenja bogatašev? Isti ekrani, zaradi katerih si nabrž tako trd neoliberalec, desničar? To je bilo stoletja razvoja slikarskega platna.
Tvoje oči, ušesa in ostala čutila so zelo kratkega dometa. Zato potrebuješ fotografije, tekst in video da te obvešča o dogodkih izven tega radiusa. In mi smo tisti, brez katerih stoletja tehnološkega razvoja tega ne bi bilo. Mi smo tisti, ki smo omogočili stvaritev tvojega imaginarnega sveta izven dosega tvojih čutil. Brez nas bi tvoj edini imaginarni svet še vedno bil peklenske muke ali rajsko zatočišče, zgodbe o katerih bi vedno znova poslušal na nedeljskih mašah.
Kar pa se tiče razmišljanja, da so umetniki bili vedno revni, pa se ne bi mogel bolj motiti. Resnica je obratna. Večino naše zgodovine so bili prej to, kar ste vi ekonomisti. Podrepniki bogatašev. Večina umetnosti zahodne tradicije je režimska, politična, za kar pa so umetniki morali prodobiti naklonjenost kralja, škofov, bankirjev ali industrijalcev. In za kar so bili seveda bogato poplačani. Takšna tradicija je trajala kakih 8000 let, medtem ko je mit o zapitem in revnem umetniku, ki izhaja iz romantike, star kakih 200 let.
_________________